Črevesje - naši drugi možgani
19 May
0

Črevesje - naši drugi možgani

Prebrano tolikokrat: 2880

Črevesje je v današnjem času pod vse večjim drobnogledom. Nekoč skoraj tabu tema, danes pa aktivno področje znanosti, medicine in tako rekoč vsakdanjega življenja vseh nas. V ospredje prihaja vse več resnic in novo odkritih dejstev o črevesju ter njegovem pomenu za naše zdravje. V črevesju prebiva več milijonov bakterij, deset krat več, kot je sploh vseh celic v našem telesu. Znanstveniki zato danes govorijo o črevesju kot o naših drugih možganih. Možgani, črevesje in mikrobiota delujejo v nenehni komunikaciji. Od tega 80 % informacij potuje v smeri iz črevesja v možgane in 20 % informacij iz možganov v črevesje. Vse bolj torej postaja jasno, da vse, kar pojemo, vpliva na naše črevesje in mikrobioto ter s tem posledično na naše zdravje, odpornost, prehranjevalne navade in vsesplošno dobro počutje.

Že Hipokrat je več kot 2000 let nazaj dejal, da ima vsaka bolezen svoj izvor v črevesju. Danes je seveda jasno, da čisto vse bolezni le ne izvirajo iz črevesja (kot so na primer genetske bolezni). Kakorkoli pa je znano, da se veliko kroničnih bolezni dejansko začne v črevesju. 


Sedež imunskega sistema

Črevesje je sedež imunskega sistema. Kar 60 – 70 % našega imunskega sistema se nahaja v gastrointestinalnem traktu. Iz tega torej sledi dejstvo, če nimamo zdravega črevesja, nimamo zdravega niti imunskega sistema. Slabo zdravstveno stanje črevesja se lahko odraža v psihičnih težavah, avtoimunskih boleznih, degenerativnih bolezni, težavah z možgani itd. Črevesna mikrobiota je odvisna od nas, od tega, kaj dajemo v usta in kaj jemo. Pred vsakim obrokom bi se morali vprašati: "kaj s tem obrokom hranim – ali zdravje ali bolezen?" Ne moremo hraniti obojega. 

Kaj se zgodi v našem črevesju, ko prenehamo uživati sladkor in preidemo na zdrav način prehranjevanja?


Želja po določeni hrani je v bistvu želja črevesnih bakterij po hrani, ki jo želijo. Če v telo vnašamo veliko sladkorja, bojo tudi črevesne bakterije hrepenele po sladkorju. Ko spremenimo način prehranjevanja, se tudi želja črevesnih bakterij po določeni hrani spremeni. Sladko nas ne mika več in vse bolj nam prija zelenjava. Ko ljudje, ki so prej pogosto jedli le sladkor in predelano hrano, začnejo uživati zelenjavo, jih po navadi najprej napihne. Bakterije niso navajene zelenjave. V črevesju se začne boj med slabimi in dobrimi bakterijami. Slabe bakterije začnejo umirati, ker nimajo več hrane (sladkorja), dobre pa rasti, saj so prejele zelenjavo (vlaknine). Smrt slabih bakterij se izrazi v napihnjenosti in težkem občutku v želodcu, kar je v tem primeru popolnoma normalno. V takih primerih moramo samo počakati in vztrajati kak teden ali dva, da se mikroflora spremeni in dobre bakterije v našem črevesju zaživijo. Potem se izboljša prebava, počutje, čistost kože in vsesplošno stanje telesa ter psihe.

Mehko blato, patogene bakterije, antibiotiki

Ob slabi prehrani (prehrani z visokim vnosom sladkorja, maščob in procesirane hrane ter malo zaužitih vlaknin iz zelenjave) se v črevesju lahko pojavi presežek patogenih bakterij, kot so Candida albicans, Helycobacter pylori, Clostridium difficile, Escherichia coli, Salmonella enterica in tvorba enterotoksinov. Pojavijo se lahko tudi vnetje mehurja, vaginalna vnetja, glivice… Določeni mikroorganizmi kot je na primer Candida so v našem telesu tako ali tako prisotni, vendar nam v primeru, ko se naselijo v preveliki količini, povzročajo težave. Navadno imamo ob tem mehko blato, ki ga odvajamo trikrat ali večkrat na dan ter diarejo. V takih situacijah je odlična pomoč probiotična kvasovka Saccharomyces boulardii. Omenjena kvasovka je odporna na antibiotike, zato je primerna pri zdravljenju želodčnih težav po zdravljenju z antibiotiki, ko je črevesna flora okrnjena. Ker je kvasovka, je antibiotik ne uniči in pomaga pri vzdrževanju zdrave črevesne mikroflore. Kot pomoč pri zdravljenju diareje jo lahko uživajo tako otroci kot odrasli.

Sindrom razdražljivega črevesja


Zaradi mešane črevesne flore in disbioze (neravnovesja v razmerju zdravih in slabih bakterij), pogosto trpimo za sindromom razdražljivega črevesja. Kaže se v izmenjujočih se prebavnih težavah, kot so diareja ter mehko blato, potem zaprtje, napihnjenost, vetrovi, bolečine v trebuhu itd. Slabo črevesno stanje vpliva tudi na mentalno zdravje. S probiotikom ProCare, ki vsebuje bakterije Lactobacillus acidophilus NCIMB 30157, Lactobacillus acidophilus NCIMB 30156, Bifidobacterium bifidum NCIMB 30153 in Bifidobacterium animalis subspecies lactis NCIMB 30172, se bistveno izboljša naša črevesna flora. ProCare je učinkovit tudi ob zdravljenju anksioznosti in stanjih depresije. Priporoča se ga ob jemanju antibiotikov, saj pomaga pri vzdrževanju zdrave črevesne flore in so tako učinki antibiotika, ki močno zreducirajo številčnost bakterij v črevesju, v tem pogledu manjši. 

Sestava črevesne mikroflore

Gastrointestinalni trakt ima skoraj 200 m2 mukozne plasti (površina v velikosti teniškega igrišča), ki jo naseljujejo mikroorganizmi. Gre predvsem za bakterije Bacteroidetes in Firmicutes. Sestava črevesne mikrobiote pa ni ves čas homogena in se spreminja s starostjo, tekom raznih bolezni ter pod drugimi okoljskimi dejavniki kot so stres, kajenje, pomanjkanje vitamina D in prehrana. 

Naseljevanje mikroorganizmov in bakterij se začne pri vsakem posamezniku že takoj ob rojstvu. Vsak razvije svojo lastno mikrobioto, ki pa je v prvi vrsti pogojena z načinom poroda (preko vaginalnega kanala ali s carskim rezom), dojenjem, starostjo, jemanjem antibiotikov in prehranjevanjem matere. Te bakterije so pomembne za vzdrževanje telesne homeostaze s tem da sodelujejo pri prebavnih procesih, regulaciji energije, proizvodnji kratko verižnih maščobnih kislin, sintezi vitaminov, obrambi pred patogenimi mikroorganizmi in delovanju imunskega sistema. 


Najpomembnejši faktor, ki vpliva na sestavo mikrobioma pri dojenčku je način rojstva. Dojenčki, ki so rojeni vaginalno, prejmejo floro, ki je prisotna v vaginalnem kanalu mame. Gre predvsem za bakterije rodov Lactobacillus, Prevotella in Sneathia spp. Nasprotno pa črevesni mikrobiom dojenčkov, ki so bili rojeni s carskim rezom, sestavljajo bakterije, ki so se po rojstvu nanje prenesle s kože mame, porodničarja, babice in s površin kraja poroda. Tu floro sestavljajo predvsem bakterije iz rodov Staphylococcus, Corynebacteria, in Propionibacterium spp. z manjšim razmerjem bakterij iz rodov Bifidobacteria in Bacteroides spp. Te razlike v sestavi mikroflore pri novorojenčkih igrajo pomembno vlogo in lahko imajo negativne zdravstvene posledice, saj se bakterije iz rodov Bifidobacterium in Lactobacillus štejejo za zdravju zaščitne, medtem ko so Staphylococcus in Clostridium spp. potencialno patogene bakterije.  Flora, ki jo dojenček prejme pri rojstvu, vpliva na mikrofloro otroka tudi vse do sedmega leta starosti. 

Za nosečnice in malčke


Za nosečnice, doječe mamice in dojenčke se je tekom raziskav kot izredno učinkovit izkazal probiotik Lactobacillus rhamnosus GG. Gre za bakterijo, ki je naravno prisotna v našem črevesju. Prav tako ima zmožnost prehajanja preko placente in naselitve v plodu. Lactobacillus rhamnosus GG namreč vpliva na zmanjšanje prepustnosti črevesne pregrade in s tem prepreči vdor antigenov (tujkov) v naš krvni obtok. Lactobacillus rhamnosus GG je izredno učinkovit pri zdravljenju atopijskega dermatitisa pri dojenčkih. Probiotik Mother and baby, ki vsebuje Lactobacillus rhamnosus GG, je priročen za uporabo, saj je v obliki prahu. Primeren je za dojenčke od rojstva naprej. Dojenčku ga damo enostavno tako, da mu prah s prstom nanesemo na ustnice oziroma v ustka. Mamice, ki dojijo, si lahko prah nanesejo na bradavice pred dojenjem in tako ga bo dojenček lahko enostavno zaužil. Bistveno pri tvorbi prebavnega trakta pri dojenčku je hitra vzpostavitev čvrste barierne funkcije črevesne stene, da hrana pomotoma ne uhaja skozi luknje v črevesni steni. Telo jo lahko namreč v takem primeru sprejme kot tujek, tvori proti njej protitelesa in se tako ob vsakem stiku s to hrano brani kot proti tujku, kar se kaže kot alergija. 

Pri odraslih se to kaže kot sindrom propustnega črevesja, kar prav tako vodi do alergij in intolerance na hrano. Epitelijske celice črevesne sluznice niso dovolj močno skupaj in ne delujejo kot močna pregrada, zato delci hrane uhajajo skozi črevesje v kri. Telo to hrano prepozna kot tujek in se zato nanjo odzove z vnetnim odzivom, kar se kaže kot alergija in intoleranca.

Črevesje in stres


Sestava mikrobioma vpliva na povezavo med hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo, s tem da vpliva na izločanje kortizola in normalno oblikovanje stresnega odgovora. Proinflamatorni citokini aktivirajo vse ravni povezave med hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo, tako da se lahko pojavi indirekten učinek preko s strani mikrobioma stimulirano proizvodnjo proinflamatornih citokinov. Testi na živalih kažejo, da povečane ravni kortizola, ki se pojavijo pri akutnem ali kroničnem stresu, povečajo prepustnost črevesja in uhajanje bakterij preko črevesne sluznice, ki vzpostavlja nevaren pozitiven povratni cikel med kroničnim stresom, mikrobiomom in sistemskim vnetjem. Testi na živalih prav tako kažejo, da izpostavitev kroničnemu stresu zmanjša raznovrstnost črevesnih bakterij in vpliva na povečanje proinflamatornih citokinov, vključno z interlevkinom 6 in tumor nekroznim faktorjem. Spremembe, ki se zgodijo pod vplivom stresa v črevesnem mikrobiomu vključujejo zmanjšane ravni bakterij rodu Lactobacillus, ki imajo v črevesju zaščitno vlogo. Stres ima direkten vpliv tudi na želodec. Vpliva na spodnji požiralnikov sfinkter (zapiralko, ki varuje pred vstopom hrane in želodčne kisline iz želodca nazaj v požiralnik) in ga odpira, kar zaznamo kot udarjanje želodčne kisline v grlo.

Kaj je dober probiotik?

Pri nakupu probiotika si lahko sami pomagamo in sicer tako, da znamo izbrati dober probiotik. Probiotična kura se izvaja minimalno 2 meseca z vnosom vsaj 1 milijarde bakterij na dan. Zgornje meje jemanja probiotikov ni. Dober probiotik ima poleg imena bakterije (roda in vrste) napisane še določene črke in številke, ki pomenijo točno določen sev in s tem vemo, da je sev klinično preverjen. Primer oznake na deklaraciji:  Lactobacillus acidophilus NCIMB 30157, Lactobacillus acidophilus NCIMB 30156, Bifidobacterium bifidum NCIMB 30153 in Bifidobacterium animalis subspecies lactis NCIMB 30172. Tu gre za probiotik z imenom ProCare, za katerega je dokazano, da pomaga pri sindromu razdražljivega črevesja in je učinkovit tudi ob zdravljenju anksioznosti in stanjih depresije. Tako za vsako vrsto probiotika vemo, pri katerih stanjih nam lahko pomaga. 


Pri klinično preverjenem sevu smo lahko prepričani, da:

  • gre za živo kulturo,
  • pride do želodca,
  • prenese želodčno kislino,
  • prenese encime,
  • pride do črevesja
  • v črevesju naseljuje kolonije,
  • se iz telesa ne izloči,v telesu dela merljive rezultate.

Vedno, ko kupujemo probiotik (tudi v lekarnah in drugod), moramo povprašati po sevu probiotika. Tako vemo, da je bil klinično preizkušen in da so na njem narejene raziskave. Viridian je vodilna blagovna znamka s klinično preizkušenimi probiotiki, ki ji zaupamo že leta. Različne vrste Viridian probiotikov lahko najdete tukaj.

Kaj pomeni dobra prebava?


Po končani probiotični kuri oziroma, ko imamo občutek, da se je težavno stanje črevesja izboljšalo in blato normalno odvajamo, se za vzdrževanje črevesne flore priporoča probiotik Daily. Normalno izločanje blata pomeni vsakodnevno odvajanje enkrat do dvakrat na dan, brez težav in neprijetnih vonjav. Blato mora biti prave konsistence, kar pomeni, da ostane toaletni papir, ko se obrišemo, popolnoma čist. V vseh drugih primerih, ko blata ne odvajamo tako, predstavljamo kandidate, primerne za začetek probiotične kure.

V kolikor pride do zaprtja, si lahko pomagamo tudi z jemanjem probiotika Daily v kombinaciji z magnezijem, ki deluje odvajalno. Daily je primeren za vse odrasle in otroke od dveh let naprej. Kronično zaprtje lahko namreč vodi v hude težave. Privede tudi do nealkoholne ciroze jeter. Zaradi zaprtja se hrana kopiči v debelem črevesju in tam fermentira. Jetra in črevo sta povezana organa in alkohol iz fermentacije udarja nazaj v jetra in lahko tako povzroča hude zaplete. 

Kaj pa otroci?


Za mlajše (od enega leta naprej) je primeren Otroški probiotik v prahu z vitaminom C. Probiotik izredno pomaga pri dobrem imunskem sistemu otroka, še posebej pred vstopom v vrtec in šolo, ko se otrok sreča z različnimi bakterijami iz okolja, ki jih njegov organizem ni vajen. Pomaga pri lajšanju težav prehladov, bolečega grla, kašlja in viroz, obenem pa okrepi črevesno floro otroka. 

Od rojstva do smrti


Sestava naše črevesne mikroflore odločilno vpliva na naše zdravstveno stanje. Kot pa vemo, je zdravje stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake. Ljudje ne smemo težav in bolečin vzeti za samoumevne, temveč se moramo vedno vprašati zakaj nas nekaj boli, zakaj imamo glavobol, zakaj nas boli v trebuhu, zakaj smo zaprti itd. Naše telo nam stalno sporoča, kaj se z nami dogaja in prav bi bilo, da bi se ga znali naučiti poslušati. Simptomov ne smemo le blažiti, temveč se moramo truditi ugotoviti njihov izvor, da jih potem lahko učinkovito odpravimo. Samo tako lahko iz dneva v dan izboljšujemo kakovost svojega življenja in živimo polno ter uravnovešeno življenje. Če bo srečna naša črevesna mikroflora, bomo srečni tudi mi. 

Napisala: Lucija Koren, univ. dipl. inž. živilstva in prehrane; povzeto po predavanju Diane Vlahinič, 4. 4. 2018

Viri:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3637398/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4681407/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4798912/

https://ac-els-cdn-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/S2352939318300162/1-s2.0-S2352939318300162-main.pdf?_tid=a5e4ee29-cf76-4215-b1f8-97ee3511840c&acdnat=1523887023_7f9f6b7c2af6c2bc0c40d2897806cc80

Podobne objave
Komentarji
Napišite komentar
Superhrana.si - Zdrava trgovina © 2019 | Izdelava E-PIK.si |